Moja zgodba

VEČ ...|21. 5. 2023
Odlomki spominske slovesnosti za žrtve komunizma na Trgu republike 16. maj 2023

Moja zgodba

Odlomki spominske slovesnosti za žrtve komunizma na Trgu republike 16. maj 2023
VEČ ...|21. 5. 2023

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2023
Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

infokomunizempedro opeka

Informativni prispevki

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

VEČ ...|17. 5. 2023
Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti

Nagovor misijonarja Pedra Opeke na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

Radio Ognjišče

infokomunizempedro opeka

Naš gost

VEČ ...|22. 4. 2023
Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

spominživljenjeCeljska Mohorjeva družbaPedro OpekaCiril ZlobecTaizéMarie-Louse Bemelmans VidecZorko Simčič

Naš gost

Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

VEČ ...|22. 4. 2023
Tadeja Petrovčič Jerina

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Tadeja Petrovčič Jerina, prevajalka in urednica. Prevaja iz francoščine, nemščine in angleščine. Dve desetletji je bila zaposlena kot urednica in odgovorna za urejanje tujih pravic pri Celjski Mohorjevi družbi, od leta 2021 pa deluje samostojno. Med pomembnejšimi izdajami, ki jih je uredila so Dantejeva Božanska komedija, v prevodu Andreja Capudra, Spomini Franceta Pibernika, Janeza Suhadolca in njen prevod spominov br. Rogerja. Urejala je tudi Franklove knjige ter knjige Pedra Opeke in o njem, kjer je tudi sodelovala kot prevajalka. Urejala je tudi knjige za otroke in jih nekaj tudi prevedla ter glasbene izdaje, med drugim zgoščenki taizéjskih spevov v slovenščini Pridi, Luč in Radujte se ter pesmarica Spevi in molitve iz Taizéja. Poleg obsežnega seznama del, ki jih je uredila, pa ima tudi avtorske objave v Mohorjevem koledarju in reviji Zvon.

Damijana Medved

spominživljenjeCeljska Mohorjeva družbaPedro OpekaCiril ZlobecTaizéMarie-Louse Bemelmans VidecZorko Simčič

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 2. 2023
V bolnišnicah sem videl na tone upanja

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

V bolnišnicah sem videl na tone upanja

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

duhovnostvzgojakrepost upanjaPedro Opeka in neuničljivo upanjebolnik in molitev

Radijska kateheza

V bolnišnicah sem videl na tone upanja

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

VEČ ...|18. 2. 2023
V bolnišnicah sem videl na tone upanja

Ko je tema največja, potrebujemo vsaj drobno lučko, da nam v srcu zasije upanje.
Brez kreposti upanja človek ne more živeti, zato je pomembno, da jo znamo ohranjati in krepiti,
saj je nepogrešljiva sopotnica. O njej smo govorili v tokratni katehezi za bolnike, ki jo pripravlja
lurški kaplan in bolniški duhovnik g. Miro Šlibar.

Meta Potočnik

duhovnostvzgojakrepost upanjaPedro Opeka in neuničljivo upanjebolnik in molitev

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 3. 2021
Koroška vas na Madagaskarju ima 500 hiš

„Koroška vas“ na Madagaskarju je tudi s pomočjo koroških dobrotnikov in dobrotnic dobila že petstoto hišo. Vesel in hvaležen je tudi misijonar Peter Opeka, radostno navdušen pa vodja misijonske pisarne v Celovcu Jože Kopeinig.

Koroška vas na Madagaskarju ima 500 hiš

„Koroška vas“ na Madagaskarju je tudi s pomočjo koroških dobrotnikov in dobrotnic dobila že petstoto hišo. Vesel in hvaležen je tudi misijonar Peter Opeka, radostno navdušen pa vodja misijonske pisarne v Celovcu Jože Kopeinig.

družbamisijonipedro opekajože kopeinigkoroška vasakamasoamadagaskar

Pojdite in učite

Koroška vas na Madagaskarju ima 500 hiš

„Koroška vas“ na Madagaskarju je tudi s pomočjo koroških dobrotnikov in dobrotnic dobila že petstoto hišo. Vesel in hvaležen je tudi misijonar Peter Opeka, radostno navdušen pa vodja misijonske pisarne v Celovcu Jože Kopeinig.

VEČ ...|21. 3. 2021
Koroška vas na Madagaskarju ima 500 hiš

„Koroška vas“ na Madagaskarju je tudi s pomočjo koroških dobrotnikov in dobrotnic dobila že petstoto hišo. Vesel in hvaležen je tudi misijonar Peter Opeka, radostno navdušen pa vodja misijonske pisarne v Celovcu Jože Kopeinig.

Jure Sešek

družbamisijonipedro opekajože kopeinigkoroška vasakamasoamadagaskar

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|3. 6. 2018
Predsednik Libanonske karitas

Pogovor s predsednikom Libanonske karitas. Med novicami pa smo spregovorili tudi o obisku misijonarja Pedre Opeke pri papežu in o tem, da je župnija Medžugorje dobila apostolskega vizitatorja, ki bo skrbel za pastoralo.

Predsednik Libanonske karitas

Pogovor s predsednikom Libanonske karitas. Med novicami pa smo spregovorili tudi o obisku misijonarja Pedre Opeke pri papežu in o tem, da je župnija Medžugorje dobila apostolskega vizitatorja, ki bo skrbel za pastoralo.

duhovnostPedro OpekaMedžugorje

Iz življenja vesoljne Cerkve

Predsednik Libanonske karitas
Pogovor s predsednikom Libanonske karitas. Med novicami pa smo spregovorili tudi o obisku misijonarja Pedre Opeke pri papežu in o tem, da je župnija Medžugorje dobila apostolskega vizitatorja, ki bo skrbel za pastoralo.
VEČ ...|3. 6. 2018
Predsednik Libanonske karitas
Pogovor s predsednikom Libanonske karitas. Med novicami pa smo spregovorili tudi o obisku misijonarja Pedre Opeke pri papežu in o tem, da je župnija Medžugorje dobila apostolskega vizitatorja, ki bo skrbel za pastoralo.

Marta JerebičMarjana Debevec

duhovnostPedro OpekaMedžugorje

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|1. 4. 2025
Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Stopinje v pesku

Nocoj sem sanjal, da sem hodil po pesku in me je spremljal Gospod. In v teh dolgih sanjah je bilo ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki